Revija

SLOVENSKA REVIJA ZA DELOVNO TERAPIJO

Namen in cilji

Slovenska revija za Delovno terapijo je nacionalna znanstvena in strokovna revija, ki objavlja recenzirane prispevke z vseh področij delovanja delovnega terapevta. Prav tako je namenjena objavi prispevkov s področja delovanja delovnih terapevtov na področju preventivne zdravstvene dejavnosti, obravnavam v akutnih fazah in v času rehabilitacije, timskemu in medpoklicnemu sodelovanju, marketingu in trženju storitev delovne terapije, področjem dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja ter vpetosti stroke v posamezna življenjska obdobja posameznika, njihove kontekstualne dejavnike ter sodelovanja in vključevanja v življenjska okolja tako posameznika kakor tudi družbe.

Revija objavlja izvirna, še ne objavljena dela v obliki strokovnih in znanstvenih prispevkov, študij primera in preglednih prispevkov.

Revija izhaja najmanj enkrat letno. Občasno izidejo suplementi ali posebne številke.

 

Uredništvo

Glavna in odgovorna urednica:

  • Katarina Galof

Uredniški odbor:

  • Andreja Švajger
  • Jelka Janša
  • Julija Ocepek
  • Lea Šuc
  • Marija Tomšič
  • Tanja Križaj
  • Zdenka Pihlar
  • Urša Bratun

Založništvo:

  • Zbornica

Izdajatelj in založnik:

  • Zbornica – Združenje delovnih terapevtov Slovenije

Naslov uredništva:

  • Zbornica – Združenje delovnih terapevtov Slovenije
    Linhartova 51
    1000 Ljubljana

 

Navodila za pisanje prispevkov

Prispevke se pošilja izključno na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. v MS Word-ovem dokumentu v elektronski obliki. Ime datoteke (SRDT-Galof) naj vsebuje priimek avtorja s katerim bo uredništvo sodelovalo. Vsak članek bo po presoji urednika poslan dvema recenzentoma. Po končanem redakcijskem postopku in strokovni recenziji (45 dni) vrnemo prispevek avtorju, da popravke odobri, jih upošteva in pripravi čistopis, ki ga vrne s popravljenim prvotnim izvirnikom (15 dni).

Kadar prispevki vsebujejo raziskave na ljudeh, mora biti iz prispevka razvidno, da je bila raziskava izvedena v skladu z etičnimi načeli (Kodeks etike delovnih terapevtov, Helsinška deklaracija, Zakonodaja v zvezi z etiko raziskav). Sodelujoči morajo podpisati pisno privolitev v prostovoljno sodelovanje. Potrebno je navesti, če ste pridobili odobritev Etične komisije.

 

Spremni dopis naj vsebuje sledeče navedbe:

  1. Da članek (rezen izvlečka) še ni bil objavljen nikjer drugje.
  2. Strinjanje vseh avtorjev (po imensko) z vsebino in objavo prispevka.
  3. Datum odobritve raziskave s strani Etične komisije.
  4. Pridobitev pisnega soglasja za prostovoljno sodelovanje vključenih v raziskavo.
  5. Pisno dovoljenje imetnikov avtorskih pravic za objavo prispevka.

 

Struktura prispevka

Prispevek naj bo napisan v slovenskem jeziku vendar ne daljši od 12 tipkanih strani (vključno s prvo stranjo in seznamom literature). Uporabite pisavo "Times" ali "Times New Roman" velikosti 12. Razmik med vrsticami naj bo enojen. Besedilo naj bo obojestransko poravnano, odstavkov ni potrebno zamikati. Med odstavki naj bo ena vrstica prazna.

Velikost strani naj bo A4 - 21 cm x 29,7 cm. Robovi- zgoraj, spodaj in desno naj merijo 2,5 cm, levi rob 3cm.

 

Naslovna (prva) stran prispevka mora vsebovati:

  • naslov prispevka v slovenščini
  • naslov prispevka v angleščini
  • ime in priimek vseh avtorjev z natančnim strokovnim in akademskim naslovom ter popoln naslov ustanove, kjer so zaposleni
  • ime in priimek vseh avtorjev z natančnim strokovnim in akademskim naslovom ter popoln naslov ustanove, kjer so zaposleni še v angleščini
  • e- pošto avtorja odgovornega za dopisovanje z uredništvom
  • izvleček prispevka v slovenščini
  • ključne besede v slovenščini (do 5)

 

Druga stran prispevka mora vsebovati:

  • naslov prispevka v angleščini
  • izvleček prispevka v angleščini
  • ključne besede v angleščini (do 5)

 

Sledijo naslednje strani besedila, glede na vrsto prispevka:

Raziskovalni članek: Uvod, Metode, Rezultati, Razprava, Slep, Literatura (opis v nadaljevanju).

Študija primera ima sledečo strukturo: Naslov, Izvleček, Uvod, Opis primera (vključuje predstavitev preiskovanca, ocenjevalne postopke, postopke intervencije in rezultate), Razprava, Sklep in Literatura. Študija primera (case study) upošteva in vsebuje postopke in standarde raziskovalne metodologije.

Poročilo o kliničnem primeru (case report) opisuje klinično prakso (klinične izkušnje iz prakse). Največkrat se nanašajo na enega ali več preiskovancev, lahko pa vključujejo tudi poročila o merilnih pripomočkih, uporabo opreme ali določene naprave za terapevtske ali raziskovalne namene. V kliničnih primerih ni kontrolne skupine, s katero bi ugotavljali odnos med vzrokom in učinkom med neodvisnimi in odvisnimi spremenljivkami. Izraz poročilo o primeru (case report) pripisujemo opisu dobre prakse in ne vključuje raziskovalne metodologije. Splošni namen pisanja poročila o primeru je torej predstaviti klinične izkušnje iz prakse.

 

Sestava in vsebina poglavij prispevka

  • Izvleček (Abstract): zgoščen prikaz celotne vsebine besedila v 180 besedah, napisan s povedkom v tretji osebi (je, so), natančen, jedrnat in lahek za razumevanje. Izvleček je sestavljen iz Uvoda (Background), ki opisuje glavni namen raziskave. Metode (Methods) vključujejo vzorec, način izbora vzorca, uporabljene metode in dolžino trajanja intervencije. Rezultati (Results) predstavljajo glavne rezultate raziskave. Sklep (Conclusions) povzame zaključke, ki izhajajo iz dobljenih rezultatov raziskave. Pri preglednih prispevkih se struktura izvlečka ustrezno prilagodi.
    Izvleček se zaključi s ključnimi besedami (Keywords) (do 5 besed), ki niso zastopane v naslovu prispevka.
  • Uvod: opišite pregled področja, ki ste ga obravnavali v svoji raziskavi. Namen raziskave je predstavljen kot zadnji odstavek izhodišč.
  • Metode: opišite metode dela, ki ste jih uporabili pri raziskovanju problema, ki ga predstavljate v tem prispevku. V metodah naj bo vrstni red vsebin: preiskovanci, merilne metode, opis meritev ali opis terapevtskih postopkov in statistične metode.
  • Rezultati: so predstavljeni v besedilni obliki, v tabelah ali s slikami. Zaporedna številka in opis tabele sta postavljena ležeče nad tabelo.
    Slike (grafi, fotografije, preglednice) naj bodo oštevilčene v zaporedju v katerem so omenjene v besedilu ( Slika 1). Opis slike naj bo pod njo in sicer ležeče. Opis slike jedrnat a razumljiv brez prebiranja vsebine prispevka. Tisk bo črno bel zato uporabljajte črno-belo grafiko.
  • Razprava: naj umesti dobljene rezultate v znanstveni prostor.
  • Sklep: na kratko povzemite tiste misli in glavna sporočila, ki so po vaši presoji za bralce zbornika najpomembnejša.

 

Pravila citiranja literature

Poznanih je več načinov citiranja literature. Najpogosteje se uporabljata harvardski in vancouvrski način. V zadnjem času se je v biomedicinskih krogih uveljavila kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja, ki ga tudi predpisujemo.

1.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja

V besedilu navajamo priimek avtorja in letnico objave, na primer (Hoyer, 2005). Kadar sta dva avtorja, navedemo oba (Kofjač in Mihelič, 1994). Če je avtorjev več, navedemo samo prvega in dodamo oznako »et al.«, kar je okrajšava za latinsko »et alii« in pomeni »in drugi«, oziroma pri slovenskem sklicevanju »in sod.«, kar pomeni »in sodelavci« (Jakovljević in sod., 2005). Če se ob kakšni misli sklicujemo na več del, navedke ločimo s podpičjem (Bauer in Lebar, 1999; Morra in Knobf, 1983). Kadar citiramo več del, ki jih je avtor ali skupina istih avtorjev objavila v enem letu, za letnicami navedemo zaporedne črke abecede »a«, »b« itd. Te morajo biti navedene tudi v seznamu literature (Marentič - Požarnik, 1991a). Kadar navajamo avtorja v stavku, zapišemo za priimkom v oklepaju še letnico objave »Elkind (1980) navaja, da je /…/«.

Osnovne podatke o delu pišemo v jeziku, v katerem je delo napisano, torej tako, kot je navedeno v izvirniku.

Citate vedno navajamo iz izvirnika. V primeru, da izvirnika nismo mogli dobiti, pripišemo vir, iz katerega smo citirali (Brajša, 1993, cit. po Hoyer, 1995).

Kadar citiramo delo, ki nima navedenih avtorjev, navedemo namesto priimka začetek naslova dela.

V seznamu literature so posamezna dela navedena po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev. Če je citiranih več del istega avtorja, upoštevamo časovno zaporedje objav. Če je v seznamu literature do vključno šest avtorjev, navedemo vse, če jih je več, navedemo prve tri in dodamo »et al.« ko citiramo tuje avtorje, oziroma »in sod.«, ko citiramo slovenske avtorje. Imena avtorjev in naslov navajamo v jeziku, v katerem je delo napisano. V angleških navedenkah (referencah) so vse besede, razen začetnih in lastnih imen, pisane z malo začetnico.

 

Naslove revij krajšamo tako, kot določa Index Medicus oziroma Journals Database v okviru sistema PubMed (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi ?db=journals).

Povezava na to stran je urejena tudi na spletni strani Visoke šole za zdravstvo v meniju Knjižnica –> Iskanje gradiva po spletu –> Članki, revije, knjige –> Podatki o revijah –> Journals Database ali Index Medicus.

Pri člankih in revijah navajamo poleg letnice tudi volumen oziroma letnik in številko revije.

Pri navajanju obsega strani zapišemo prvo stran reference, pomišljaj in zadnjo stran reference, pri čemer zapišemo le tisti del oznake za zadnjo stran, kolikor se od prve razlikuje, na primer za strani 181−193 zapišemo le 181−93.

 

1.1.1 Elementi, ki sestavljajo citat članka

Avtor(-ji) (leto objave). Naslov članka. Uradni skrajšani naslov revije Letnik (številka): prva−zadnja stran.

Primeri citiranja:

Članek iz revije − en avtor:

Skočir AP (2005). Možnosti preprečevanja, odkrivanja in obravnave poporodne depresije – vloga babic in medicinskih sester. Obzor Zdr N 39 (3): 181−93.

Članek iz revije − več avtorjev:

Sevšek F, Gomišček G (2004). Shape determination of attached fluctuating phospholipid vesicles. Comput Methods Programs Biomed 73 (3): 189−94.

Članek iz revije − avtor je organizacija:

American College of Physicans (1989). Clinical ecology. Ann Int Med 111 (2): 168−78.

Članek iz suplementa revije:

Golbert JH (2005). Interprofessional learning and higher education structural barriers. J Interprof Care 19 (Suppl 1): 87−106.

Časopisni članek:

Branc T (2006). Odpadkov je vsako leto manj. Delo, 10. 4. 2006, 4.

Navajanje Uradnega lista in zakonov:

Zakon o visokem šolstvu (2004). Ur List RS 14 (100): 12005−21.

Članek brez avtorja:

Epidemiology for primary health care (1976). Int J Epidemiol 5: 224−5.

Poglavje iz knjige:

Foley ME (2003). A collective voice in the workplace. In: Zerwekh J, Claborn JC, eds. Nursing today. 4th ed. St. Louis: Saunders, 371−92.

Švigelj V (2006). Nezavest. V: Prva pomoč. 1.izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 33−48.

Prispevek iz zbornika slovenskih referatov:

Kadivec S (2003). Organizacijski vidik sistema izboljšanja kakovosti v zdravstveni negi. V: Zbornik predavanj in posterjev 4. kongresa zdravstvene nege, Portorož, 1.–3. oktober 2003. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 277−83.

 

Prispevek iz zbornika tujih referatov:

Ferfila N (2003). Impacts on organizational scheme of municipal waste management in Slovenia. In: 22nd International scientific conference on development of organizational sciences, Portorož, March 26−28, 2003. Kranj: Moderna organizacija, 303−7.

 

1.1.2 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij

Avtor(-ji) (leto izdaje). Naslov knjige. Izdaja. Kraj izdaje: založba, začetna−končna stran.

Citirati je mogoče celotno monografijo ali le njen del; v slednjem primeru napišemo številke strani, na katere se sklicujemo.

Primeri citiranja

En avtor:

Hoyer S (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 206−11.

Več avtorjev:

Polit DF, Beck CT (2006). Essentials of nursing research. 6th ed. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins, 34−51.

Navedeni so le uredniki:

Sweet RL, Wiesenfeld HC, eds. (2006). Pelvic inflammatory disease. London: Taylor & Francis, 121−30.

Magistrska naloga, doktorska disertacija, diplomsko delo:

Uršič B (2006). Pomen čustvene inteligentnosti na delovnem mestu fizioterapevta. Diplomsko delo. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.

Lejko B (2005). Rentgenski film. Študentska Prešernova nagrada. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.

Kvas A (2003). Razlike v odnosu do izobraževanja in zdravja, vrednot, etike in samopodobe medicinskih sester v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Knjiga na zgoščenki:

Wood R, Shechter J (2003). Histology [CD-ROM]. Sunderland: Sinauer Associates.

 

1.1.3 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu

Avtor(-ji) (leto objave). Naslov. Izdaja. Kraj objave: založnik. Elektronski naslov. <datum dostopa>

Elektronski naslov (URL) in datum, ko je bila informacija najdena na spletni strani sta obvezna podatka. Izdajo in založnika se navaja, če so ti podatki dostopni in preverljivi.

 

 

Primeri citiranja

Spletna stran in elektronska knjiga:

Holland M (2004). Guide to citing internet sources. Poole: Bournemouth University. http://www.bournemouth.ac.uk/library/using/guide_to_citing_internet_sourc.html. <13. 4. 2006>

Lah A (2002). Okoljski pojavi in pojmi. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. http://www.gov.si/svo/. <13. 4. 2006>

BiomedCentral. http://www.biomedcentral.com/. <15.5.2006>

Članek iz elektronske revije:

Rožič - Hristovski A, Hristovski D (1997). Biomedicina Slovenica na www. Isis 6 (3): 31−2. http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis97-3/html/bs.html. <13. 4. 2006>

 

1.2 Seznam dokumentacijskih virov

Pri pisanju diplomskega dela in seminarskih nalog kandidat pogosto uporabi tudi druge vire, kot so dokumentacija o varovancih, objektih, zapisniki o opravljenih ogledih, pregledih, atesti, izvidi, strokovne ocene in mnenja ter drugi dokumentacijski viri. Če je uporabil tako gradivo, je treba napisati poseben seznam, ki ga naslovimo Dokumentacijski viri. Posamezni viri so navedeni po abecednem vrstnem redu.

Primeri citiranja

Izvid mikrobiološke preiskave vzorca pitne vode vodnega zajetja Rakitna. Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana, Trubarjeva 2 (št. izvida 1567 z dne 20. 3. 1999).

Načrt o izvajanju deratizacije mesta Ljubljane v letu 1998. Zavod za zdravstveno varstvo, Ljubljana, Zaloška 29 (št. načrta 1/98 z dne 6. 1. 1998).

 

1.3 Slovenska delovnoterapevtska terminologija

Angleški izraz »occupation« se v slovenščino prevaja tako z izrazom okupacija kot dejavnost.  V tabeli so zato na voljo tudi ločeni opisi ključnih delovnoterapevtskih pojmov z obema izrazoma.

 

Pojem in viri za opis

Opis z izrazom

»OKUPACIJA«

Opis z izrazom

»DEJAVNOST«

1

Aktivnost (Activity)

(Brea et al, 2012)

Strukturirano zaporedje dejanj ali nalog, ki prispevajo k okupacijam.

Strukturirano zaporedje dejanj ali nalog, ki prispevajo k dejavnostim.

2

Avtonomija (Autonomy)

(Brea et al, 2012)

Svoboda odločanja, ki temelji na upoštevanju notranjih in zunanjih okoliščin in svoboda za delovanje v skladu s temi odločitvami.

3

Funkcija (Function 1)

 (Brea et al, 2012)

Fiziološke funkcije telesnih sistemov (vključno s psihološkimi funkcijami), ki omogočajo izvajanje okupacije.

Fiziološke funkcije telesnih sistemov (vključno s psihološkimi funkcijami), ki omogočajo izvajanje dejavnosti.

4

Funkcioniranje (Function 2)

(Brea et al, 2012)

Zmožnost uporabe komponent izvajanja za izvedbo naloge, aktivnosti ali okupacije.

Zmožnost uporabe komponent izvajanja za izvedbo naloge, aktivnosti ali dejavnosti.

5

Izidi (Outcomes)

(AOTA, 2014)

Končni rezultat delovnoterapevtskega procesa; to kar posameznik doseže skozi delovnoterapevtsko obravnavo.

6

Izvedba okupacije/aktivnosti/ naloge /

Izvedba dejavnosti/aktivnosti/ naloge

(Occupation/activity/task performance)

(Brea et al, 2012)

Izbiranje, organiziranje in izvajanje okupacij/aktivnosti / nalog v  sodelovanju z okoljem.

Izbiranje, organiziranje in izvajanje dejavnosti/ aktivnosti/nalog v  sodelovanju z okoljem.

7

Komponente izvajanja okupacije /

Komponente izvajanja dejavnosti

(Occupational performance components)

(Brea et al, 2012)

Sposobnosti in spretnosti, ki omogočajo in vplivajo na sodelovanje pri nalogah, aktivnostih in okupacijah. Razvrščamo jih na telesne, kognitivne, psihosocialne in čustvene.

Sposobnosti in spretnosti, ki omogočajo in vplivajo na sodelovanje pri nalogah, aktivnostih in dejavnostih. Razvrščamo jih na telesne, kognitivne, psihosocialne in čustvene.

8

Motivacija (Motivation)

(Brea et al, 2012)

Zagon, ki usmerja  delovanje posameznika k zadovoljevanju potreb.

9

Naloga (Task)

(Brea et al, 2012)

Zaporedje strukturiranih korakov (dejanj in/ali misli) usmerjenih k doseganju določenega cilja. Ta cilj je lahko: 1. izvajanje aktivnosti ali 2. rezultat izvajanja (izdelek, dosežek),  ki se od posameznika pričakuje.

10

Navada (Habit)

(Brea et al, 2012)

Vzorec izvedbe v vsakodnevnem življenju, pridobljen s pogostim ponavljanjem, ki ne zahteva visoke stopnje pozornosti in omogoča učinkovito delovanje.

11

Nesamostojnost (Dependence)

(Brea et al, 2012)

Stanje posameznika, ko potrebuje pomoč, da lahko vsakodnevne aktivnosti opravlja na zadovoljivi ravni.

12

Obravnava (Intervention)

(AOTA, 2010)

Procesi in dejanja delovnega terapevta, ki jih izvede v sodelovanju z uporabnikom, katerih namen je  izboljšati vključenosti v okupacije, ki so povezane z zdravjem in sodelovanjem.

Procesi in dejanja delovnega terapevta, ki jih izvede v sodelovanju z uporabnikom, katerih namen je  izboljšati vključenosti v dejavnosti, ki so povezane z zdravjem in sodelovanjem.

 

13

Ocenjevanje (Assessment)

(AOTA, 2010)

Uporaba specifičnih ocenjevalnih metod, instrumentov v procesu vrednotenja.

14

Okoliščine (Context)

(Brea et al, 2012)

Razmerja med okoljem, osebnimi dejavniki in dogodki, ki vplivajo na za posameznika smiselne naloge, aktivnosti ali okupacije za posameznika.

Razmerja med okoljem, osebnimi dejavniki in dogodki, ki vplivajo na za posameznika smiselne naloge, aktivnosti ali dejavnosti za posameznika.

15

Okolje (Environment)

(Brea et al, 2012)

Fizični, družbeno-kulturni in časovni dejavniki, ki zahtevajo, omogočajo in oblikujejo izvajanje okupacije.

Fizični, družbeno-kulturni in časovni dejavniki, ki zahtevajo, omogočajo in oblikujejo izvajanje dejavnosti.

16

Okupacija

Dejavnost (Occupation)

(Brea et al, 2012)

Skupina aktivnosti, ki imajo za posameznika oseben in družbeno-kulturni pomen, ki so poimenovane v okviru kulture in podpirajo sodelovanje v družbi.

17

Okupacijska identiteta /

Identiteta povezana z dejavnostjo

(Occupational identity) (Kielhofner, 2002)

 

(Phelan & Kinsella, 2009)

Posameznikov celosten občutek o tem kdo je in kdo želi postati kot okupacijsko bitje, ki izhaja iz njegovih izkušenj s sodelovanjem v okupacijah. V okupacijski identiteti so združene njegova volja, navade in življenjske izkušnje.

 

Ta občutek je povezan s sodelovanjem v različnih nalogah in vlogah.

Posameznikov celosten občutek o tem kdo je in kdo želi postati kot bitje na področju dejavnosti, ki izhaja iz njegovih izkušenj s sodelovanjem v dejavnostih. V identiteti povezani z dejavnostjo so združene njegova volja, navade in življenjske izkušnje.

Ta občutek je povezan s sodelovanjem v različnih nalogah in vlogah.

18

Okupacijska kompetenca /

Kompetenca za dejavnost

(Occupational competence)

(Kielhofner, 2002)

Stopnja, do katere je  posameznik sposoben ohranjati vzorec sodelovanja v okupacijah, ki izražajo njegovo okupacijsko identiteto. Poleg udejanjanja okupacijske identitete obsega tudi izpolnjevanje pričakovanj vlog, lastnih vrednot in meril izvedbe ter sodelovanje v vrsti okupacij, ki zagotavljajo občutek sposobnosti, nadzora, zadovoljstva in izpolnitve.

Stopnja, do katere je  posameznik sposoben ohranjati vzorec sodelovanja v dejavnostih, ki izražajo njegovo identiteto povezano z dejavnostjo. Poleg udejanjanja identitete povezane z dejavnostjo obsega tudi izpolnjevanje pričakovanj vlog, lastnih vrednot in meril izvedbe ter sodelovanje v vrsti dejavnosti, ki zagotavljajo občutek sposobnosti, nadzora, zadovoljstva in izpolnitve.

19

Okupacijsko prilagajanje /

Prilagajanje dejavnosti (Occupational adaptation) (Grajo in Boiselle, 2018)

 

(Klinger, 2005)

 

 

(Kielhofner, 2002)

Proces oz. izid sodelovanja med osebo, okupacijo ter okoljem kot odziv na okupacijske izzive.

 

Izraža se v spremembah in prilagoditvah izvajanja, ki omogočajo odziv na zunanje in notranje izzive s ciljem ohranjanja sodelovanja v okupacijah.

 

Pomeni oblikovanje pozitivne okupacijske identitete in doseganje okupacijske kompetence skozi čas in v okviru posameznikovega okolja.

 Proces oz. izid sodelovanja med osebo, dejavnostjo ter okoljem kot odziv na izzive dejavnosti.

 

Izraža se v spremembah in prilagoditvah izvajanja, ki omogočajo odziv na zunanje in notranje izzive s ciljem ohranjanja sodelovanja v dejavnostih. 

 

Pomeni oblikovanje pozitivne identitete povezane z dejavnostjo in doseganje kompetence za dejavnost skozi čas in v okviru posameznikovega okolja.  

20

Okupacijsko ravnovesje /

Ravnovesje med dejavnostmi

(Occupational balance)

(Townsed, Polatajko, 2007)

Uravnotežena razporeditev časa  za izvajanje okupacij za različne namene, kar prispeva k posameznikovemu zdravju in blagostanju.

Uravnotežena razporeditev časa  za izvajanje dejavnosti za različne namene, kar prispeva k posameznikovemu zdravju in blagostanju.

21

Omogočanje (Enablement)

(Townsed, Polatajko, 2007)

Kompetenca delovnega terapevta, da posamezniku omogoči izbiro, organizacijo in izvedbo zanj smiselne okupacije v njegovem okolju.

Kompetenca delovnega terapevta, da posamezniku omogoči izbiro, organizacijo in izvedbo zanj smiselne dejavnosti v njegovem okolju.

22

Ožje okolje (Setting)

(Brea et al, 2012)

Neposredno okolje, ki vpliva na izvedbo naloge, aktivnosti ali okupacije.

Neposredno okolje, ki vpliva na izvedbo naloge, aktivnosti ali dejavnosti.

23

Področja izvajanja okupacije/

Področja izvajanja dejavnosti

(Occupational performance areas)

(Brea et al, 2012)

 

(AOTA, 2014)

Vrste nalog, aktivnosti in okupacij, ki so običajno del vsakodnevnega življenja na področjih  skrbi zase, produktivnosti in prostega časa.

 

Vključujejo ožje in širše dnevne aktivnosti, počitek in spanje, izobraževanje, delo, igro, razvedrilo in sodelovanje v družbi.

Vrste nalog, aktivnosti in dejavnosti, ki so običajno del vsakodnevnega življenja na področjih  skrbi zase, produktivnosti in prostega časa.

 

Vključujejo ožje in širše dnevne aktivnosti, počitek in spanje, izobraževanje, delo, igro, razvedrilo in sodelovanje v družbi.

24

Rutina (Routine)

(Brea et al, 2012)

Vzpostavljeno in predvidljivo zaporedje nalog.

25

Samostojnost (Independence)

(Brea et al, 2012)

Stanje sposobnosti za zadovoljivo izvajanje vsakodnevnih aktivnosti.

26

Sodelovanje (Participation)

(Brea et al, 2012)

Vključevanje posameznika v življenjske situacije, ki predstavljajo družbeni vidik funkcioniranja.

27

Soodvisnost(Interdependence)

(Brea et al, 2012)

Stanje vzajemne odvisnosti in vplivanja med člani (družbene) skupine.

28

Sposobnost (Ability)

(Brea et al, 2012)

Osebna značilnost, ki podpira izvajanje okupacije.

Osebna značilnost, ki podpira izvajanje dejavnosti.

29

Spretnost (Skill)

(Brea et al, 2012)

Zmožnost, ki se razvije skozi  ponavljanje in omogoča izvajanje okupacije.

Zmožnost, ki se razvije skozi  ponavljanje in omogoča izvajanje dejavnosti.

30

Spretnosti izvajanja (Performance skills)

(Fisher & Griswold, 2014)

Opazna, k cilju usmerjena dejanja, ki jih je mogoče opazovati kot majhne enote vključenosti v okupacije.  Razvijejo se skozi čas, umeščene pa so v določene okoliščine (kontekste) in okolja. Vključujejo motorične, procesne in socialno-interakcijske spretnosti.

Opazna, k cilju usmerjena dejanja, ki jih je mogoče opazovati kot majhne enote vključenosti v dejavnosti.  Razvijejo se skozi čas, umeščene pa so v določene okoliščine (kontekste) in okolja. Vključujejo motorične, procesne in socialno-interakcijske spretnosti.

31

Vključenost v okupacijo /

Vključenost v dejavnost

(Occupational engagement)

(Brea et al, 2012)

Občutek možnost izbire, pomembnosti in predanosti med izvajanjem okupacije.

Občutek možnost izbire, pomembnosti in predanosti med izvajanjem dejavnosti.

32

Vloga (Role)

(Brea et al, 2012)

Družbene  in kulturne norme ter pričakovanja glede izvajanja okupacije, ki so povezana s posameznikovo družbeno in osebno identiteto.

Družbene  in kulturne norme ter pričakovanja glede izvajanja dejavnosti, ki so povezana s posameznikovo družbeno in osebno identiteto.

33

Volja (Volition)

(Brea et al, 2012)

Sposobnost odločanja za izvajanje oz. nadaljevanje izvajanja, vključno z zavedanjem, da je izvajanje aktivnosti prostovoljno.

34

Vrednotenje (Evaluation)

(AOTA, 2010)

Proces pridobivanja in interpretacije podatkov potrebnih za razumevanje posameznika, sistema ali situacije. Vključuje načrtovanje in dokumentiranje procesa vrednotenja.

35

Življenjske spretnosti (Life skills)

(WHO, 1999)

 

 

(Abaoğlu et al., 2017)

Sposobnosti za prilagodljivo in pozitivno vedenje, ki posamezniku omogočajo učinkovito spoprijemanje z zahtevami in izzivi vsakodnevnega življenja.

Primer uporabe: Kohlman Evaluation of Living Skills (Kohlman Thomson, 1992; 2016) ; The Performance Assessment of Self – Care Skills (Halm, Rogers, 1990; 2014); The Test of Grocery Shopping Skills (Brown et al., 2009); The Independent Living Scale- ILS (Loeb, 1996).

 

V DT obravnavi življenjske spretnosti predstavljajo merilo za neodvisno delovanje v skupnosti. AOTA navaja programe za razvoj življenjskih spretnosti.

 

 

 

Natisni

ZDTS

Zbornica delovnih terapevtov Slovenije
Strokovno združenje

  • Linhartova c. 51
    1000 Ljubljana

Kontakt

  • m:  041 / 966 549
  • @: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
  • Uradne ure:
    petek - ponedeljek,
    od 12.00 do 14.00 ure
© 2019 Zbornica delovnih terapevtov Slovenije - strokovno združenje. Vse pravice pridržane. Izdelava strani baggia.si