Nimam kaj, da ne bi šla mimo tega, da ne bi skritiziral zbornico delovnih terapevtov. Saj vem, mnogi se boste jezili name in rekli, da to ni res, ampak izkušnje so mi pokazale, da imam še prav.

Kakšna je funkcija zbornice delovnih terapevtov? To je moje prvo vprašanje, ki mi ni bilo nikoli objasnjeno. Vedno, ko sem se za kaj pozanimala, sem dobila odgovor, da to ni v vaši pristojnosti. Kaj potem delate, kako vlogo imate?
Kot sem kontaktirala z drugimi zbornicami, povsod se trudijo za promocijo stroke, pomoč pri iskanju zaposlitve, organizacija raznih seminarjev v različnih ustanovah za promocijo dela in tako naprej. Mnoge zbornice najdejo potrebnim zaposlitev in tako dalje. Ko sem jaz iskala tukaj zaposlitev, sem dobila odgovor, da to ni v vaši moči, naj se včlanim v zbornico, sodelujem na seminarjih in bom imela več možnosti. Ma kako, če služb ni? Kaj mi bojo seminarji pomagali? Mogoče v bodočnosti res ja, ampak če slučajno delaš na nekem drugem področju, ki nima veze z delovno terapijo, kateri delodajalec bo odobril izobraževanje na tem področju? Meni mi ne.

In drugo. Verjeti ali ne, v nekaterih bolnišnicah sploh ne poznajo delovne terapije. Hvala bogu, da vsaj nekaj znanja in izkušnje imam, da sem šla direktorju predstavljati vlogo delovnih terapevtov v zdravstveni ustanovi. In potem sam reče, zakaj se naša zbornica ne potrudi za promocijo delovne terapije? če jo sploh imamo? Seveda.
In kam gre denar od članarine? Ja,v seminarje, da so cenejši in glasilo. In kaj bi imela jaz od tega, ko ne smem hoditi po seminarjih? Večni paradoks.

Najbolj me jezi dejstvo, da sestra, ki je tudi zdravstveni delavec, je dobila zrihtano od zbornice pripravništvo, zaposlitev in tako naprej. Jaz pa vse sama, na koncu grem volontirat, ker mi nihče, niti vaši glavni člani niso znali povedali, da je možnost pripravništva preko ministrstva za zdavstvo. To mi je hvala bogi povedal stari maček delovne terapije, ko pa sem bila že pri koncu.

Dajte no, naj mi sami promoviramo delovno terapijo? Ja, sej jo ampak pri treh turnusih in vikendskem delu, nimamo lih tako veliko časa kot vi in denarja od članov. Jaz za 600 EUR mesečno že ne bom. Potrudite se za bodočnost mladih delovnih terapevtov, ali pa se odločite, da študij delovne terapije za določen čas ukinete, da si vsi lahko zagotovimo službe, v sedanjosti in prihodnosti. Zdi se mi banalno, da skoraj 4 leta študiraš zato, da potem delaš nekje drugje. Tako kot so babice nardile, na srečo jih zdaj povsod potrebujejo. Ali promocija ali pa začasna prekinitev faksa. Aja, pole bo pa drugačna polemika - Kje bojo delali sedajni profesorji. Sej jih ne briga,saj majo povsod zagotovljeno službo; citat Tomšičeve: \"Delo v dt je povsod, samo svojo rit nej zmigamo\".
Jaz jo migam že tri leta, pa je še nisem dobila. Pa hodim od ustanove do ustanove. Mogoče pa imam samo jaz smolo.

Carpe diem.

taka vprašanja postavljamo že 25 let, pa se nič ne spremeni
nekateri so prepričani, da je tako dobro, da bolje ne bi moglo biti in stvar stagnira
delovni terapevti nismo sami po sebi neka osnova, mi smo le nadgradnja
brez veze je o tem razmišljat, je dosti bolj prijaznih tem

No Eol še tu se morm strinjat s tabo.
Sem čisto na istem kot ti. Danes se vračam z še enega razgovora, kjer so kot vedno že imeli vnaprej izbranega kandidatka. Da ti slab pride. Punce iz gorenjske in dolenjske prihajo na štajersko v upanju, da bodo pa tu le dobile zaposlitev. In kaj dobijo? Celih 5 minut, v katerih smeš izdaviti 3-4 besede. Vedno bolj se sprašujem ali je delodajalcem v zabavo klicat (vabit) uboge obupance na razgovor, kjer je med enim in drugim kandidatom razmaka celih 5 minut. Ko pa je vendar njihova \"dolžnost\" dati le javni razpis za delovno mesto.